Za vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet, in to na višjem nivoju.

V programu obravnavamo samo književnost, jezikovno znanje se izkazuje le z rabo, torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili. Največja razlika glede na nacionalni program je ta, da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti, pač pa natančen, poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del. Ta dela, ki niso vnaprej predpisana  ̶  učitelj jih izbira s širšega spiska možnih – pokrivajo različna obdobja, smeri in literarne vrste. Poudarek je na književnosti 20. stoletja. Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del. Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program izpostavlja obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okolja.

Dijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja. Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu, sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustne predstavitve in  komentarja.

Za vse tuje dijake, katerih materni jezik ni slovenščina, se izvajajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 2 ali 3 ure na teden, občasno pa tudi preko spleta. Na II. gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete: makedonščino, bosanščino, hrvaščino, srbščino, ruščino in angleščino.

Primer izbora literarnih del za slovenščino, višja raven, za šolsko leto 2014/16:

Svetovna književnost:  Jergović, Sarajevski marlboro,  Bulgakov, Mojster in Margareta iN Morrison, Najbolj modre oči

Podrobne študije: Pesništvo: Zajc (izbrane pesmi), Roman: Kosmač, Pomladni dan in kratka proza: Blatnik, Zakon želje

Dramatika: Cankar, Hlapci, Grum, Dogodek v mestu Gogi, Jančar, Veliki briljantni valček in Zupančič, Vladimir

Prosta izbira šole: Slovensko pesništvo po drugi svetovni vojni,  Ihan, Državljanski eseji in Zupan, Sto romanov in nekaj komadov

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih in ustnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima štiri sklope. Vsi štirje sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti, povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik. Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije. Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti. Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti, literarnih obdobij in prostora.

Primer izbora literarnih del za angleščino, višja raven, za šolsko leto 2014/16:

Svetovna književnost:  Bernhart Schlink: The Reader, Marjane Satrapi: Persepolis in

Milan Kundera: The Unbearable Lightness of Being

Podrobne študije: Sylvia Plath: Poetry Collection, Oscar Wilde: An Ideal Husband in

Maya Angelou: I Know Why the Caged Bird Sings.

Dramatika: Tennessee Williams: A Streetcar Named Desire, William Shakespeare: Hamlet, Samuel Beckett: Waiting for Godot, George Bernard Shaw: Pygmalion

Prosta izbira šole: Scott Fitzgerald: The Great Gatsby, Anthony Bourgess: A Clockwork Orange

George Orwell: Nineteen Eighty-Four

Primer izbora literarnih del za angleščino: jezik in literatura, višja in osnovna raven, za šolsko leto 2014/16:

Khaled Hosseini: The Kite Runner, Scott Fitzgerald: The Great Gatsby, George Orwell: Nineteen Eighty-Four, William Shakespeare: Hamlet, Tennessee Williams: A Streetcar Named Desire, Bernhard Schlink: The Reader

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom, ki so se angleščine učili izven okolja, kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik. Te jezikovne programe nudimo v angleščini, nemščini, francoščini in španščini. Medtem ko je angleščina obvezni predmet, je izbira med nemščino, francoščino in španščino možna le, če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini. Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran, dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz. je le-to omejeno).

Tuji jeziki so obvezni del IB-programa ter jih nudimo na osnovni in višji ravni. Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin, prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil. II. gimnazija Maribor nudi poučevanje različnih jezikov kot prvi in drugi tuji jezik po programih, ki dijaka stimulirajo in mu hkrati predstavljajo akademski izziv.

Šola nudi jezike po dveh različnih programih in na različnih ravneh ter tako omogoča optimalni jezikovni in akademski razvoj dijaka. Na začetku  šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom. Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine, saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj. Šola nudi naslednje jezikovne programe:

Angleščina A:  Program Jezik in literatura (osnovna in višja raven) je predviden za tekoče naravne govorce angleščine ali tiste, katerih jezikovno znanje se približa znanju naravnega govorca. Dijaki, ki uspešno opravijo ta predmet, pridobijo dvojezični certifikat Biligual Diploma. Ta jezikovni program nudimo samo v angleščini.

Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom, ki so se angleščine učili izven okolja, kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik. Te jezikovne programe nudimo v angleščini, nemščini, francoščini in španščini.

Nemščina na osnovni ali višji ravni je namenjena dijakom s predhodnim znanjem jezika. Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah, povezanih z njim.

Osnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje. Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli. Predmet vsebuje tematske sklope. Trije osnovni in obvezni sklopi so:  komunikacija in mediji, globalni problemi in družbeni odnosi. Ob teh pa učitelj izbere še dve izmed petih možnih dodatnih tem, ki so: kulturna raznolikost, navade in običaji, zdravje, prosti čas ter znanost in tehnologija.

Program poučevanja francoščine kot drugi tuji jezik (French B) je določen s katalogom, ki je enak za vse jezike, opredeljene kot drugi tuji jezik. Pomeni, da so tematski sklopi pri francoščini B enaki kot pri zgoraj omenjeni nemščini B (trije osnovni sklopi in izbira dveh izmed petih dodatnih tem).

Dijaki izbirajo med dvema ravnema: osnovno in višjo. V dvoletnem programu mednarodne mature dijaki razvijajo vse štiri kompetence: bralno razumevanje, slušno razumevanje, pisno izražanje in govorno sporočanje. V pouk vključimo tudi obravnavo dveh literarnih del (višja raven). Hkrati širijo in poglabljajo svoje znanje tako o francoski kulturi ter frankofonskih kulturah kot tudi o svoji lastni.

Posebnost poučevanja francoščine je v tem, da pouk poteka v manjši skupini (vsaj 5). Pri tem je treba poudariti, da se za francoščino v programu mednarodne mature odločijo tako slovenski dijaki kot tudi tujci (večinoma iz držav bivše Jugoslavije: Srbija, Črna Gora, Makedonija). Ker je skupina razmeroma majhna, se francoščino učimo na sproščen, zanimiv in večkrat tudi individualiziran način. Kako je to možno? Zaradi prisotnosti tuje učiteljice za francoščino, kar predstavlja še eno posebnost oz. veliko dodano vrednost. Se pravi, da lahko z dijaki, ki imajo morebiti kakšen primanjkljaj v znanju, to hitro nadoknadimo v obliki individualnih ur (dijak in učitelj). In nasprotno: z dijaki, katerih znanje presega znanje preostalih v skupini, lahko individualno delamo. Poučevanje francoščine torej poteka v različnih oblikah timskega poučevanje med slovensko in tujo učiteljico. Seveda pa tuja učiteljica tudi samostojno uči, preverja in ocenjuje znanje.

Španščina Ab Initio je program, ki je namenjen dijakom brez (večjega) predznanja iz španskega jezika. Ab Initio v latinščini pomeni Od začetka. Gre seveda za pospešeno učenje španščine, saj je cilj dvoletnega programa zastavljen zelo ambiciozno: dijaki namreč pridobijo vse potrebne veščine za sporazumevanje v vsakdanjih situacijah, pri tem pa razvijajo jezikovne kompetence na vseh štirih področjih, torej pri branju, pisanju , poslušanju in govorjenju.

Program temelji na treh splošnih tematskih sklopih: posameznik in družba, prosti čas in delo, mestno in podeželsko okolje. Vsak sklop pa vključuje teme, ki so povezane z našim vsakdanjikom: posameznik, izobraževanje in delo, mesto in javne ustanove, hrana in pijača, prosti čas in potovanja, okolje, zdravje in zdravniška pomoč …

Končni izpit je sestavljen iz dveh delov: pisni del, ki je zunanji, ter ustni del, ki je interne narave.

Zakaj izbrati Spanish Ab Initio?

Dandanes je španščina eden od najbolj govorjenih jezikov na svetu. S približno 500 milijoni vseh govorcev je za kitajščino drugi najbolj govorjeni jezik.

Za angleščino je španščina drugi jezik na svetu po številu ljudi, ki se ta jezik učijo. Prav tako je za angleščino drugi najbolj uporabljan jezik v mednarodni komunikaciji,  na internetu pa po uporabi za angleščino in kitajščino zaseda tretje mesto. Na socialnih omrežjih je španščina med najbolj uporabljanimi jeziki (na Twitterju zaseda celo drugo mesto, takoj za angleščino).

ob trem je španščina uradni jezik v Španiji in še v 20 državah Latinske Amerike, od Mehike do Argentine. Prav tako je manjšinski jezik v državah, kot so ZDA, Kanada, Belize, Andora, Maroko in Ekvatorialna Gvineja.

Nikakor pa ne gre pozabiti tudi bogate kulturne dediščine, ki jo preko španščine lahko spoznamo v njeni prvotni obliki. Miguel de Cervantes, Federico García Lorca, Pablo Neruda, Gabriel García Márquez, Octavio Paz, Gabriela Mistral in Isabel Allende so špansko govorečih literati, ki so nedvomno pustili velik pečat v svetovni književnosti. In prav lepo je prigode najbolj znanega viteza Don Kihota  brati v originalu.  Na neki način nam čarobnost španskega jezika približajo danes tudi mnogi filmski umetniki, kot na primer Pedro Almodóvar, Alejandro Amenábar in Alejandro González Iñárritu.

Nenazadnje pa je španski jezik tudi vedno bolj priljubljen med mladimi po svetu in zaradi tega se veča tudi njegova raba pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju.

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

Ekonomija je družbena veda, ki se ukvarja s problemi, kot so omejenost dobrin, kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe. Dijaki, ki izberejo predmet ekonomija, ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja. Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov, je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativen.

Učni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije, ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti, kot so omejenost dobrin, problem izbire, delovanje trga in tem, kako delujejo podjetja na trgih, ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni, npr. monopolni. Makroekonomija pokriva vsebine, kot so gospodarska rast, naraščanje cen, nezaposlenost in vloga države. Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB, kar je tudi njegova posebnost, je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju.

Prav zato je pomembno, da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja, revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj, ki obravnavajo gospodarsko problematiko, spremljajo aktualna dogajanja v svetu. V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami. Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako, da zahteva od dijaka uporabo znanja, pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana. Predmet ekonomija ima spletno učilnico, v kateri so dijakom na voljo predstavitve, delovni listi in številne dodatne vsebine, s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen, zanimiv in uporaben.

Dijaki, ki bodo izbrali predmet ekonomija, bodo spoznali, da je ekonomija uporabna veda, hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar. Navsezadnje, ekonomija je med vedami, ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado.

Filozofija je sistematično in kritično raziskovanje temeljnih in prav zato vznemirljivih vprašanj kot npr.:

  • Kaj se pravi biti človek?
  • Ali imamo svobodno voljo?
  • Kaj imamo v mislih, ko rečemo, da je neko dejanje moralno ali nemoralno?

To niso abstraktna, nepraktična in neživljenjska vprašanja, saj izvirajo iz samega jedra vsakdanjega izkustva in so nenehno del našega življenja. Toda kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani, temveč moramo v iskanju pojasnil uporabiti filozofska orodja, kot so kritično in sistematično mišljenje, pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov. S filozofskim udejstvovanjem poglobimo in kolikor je mogoče razjasnimo naše razumevanje teh in podobnih vprašanj.

Filozofija daje dijakom možnost, da se srečajo z nekaterimi najbolj zanimivimi in vplivnimi misleci. Ob poglobljenem teoretskem razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofskimi problemi tudi praktične spretnosti, ki so uporabljive na najraznovrstnejših področjih: to je sposobnost jasnega oblikovanja argumentov, razumnega presojanja v različnih situacijah in analiziranja mnogovrstnih, tudi zelo kompleksnih vprašanj.

Filozofija v IB-programu spodbuja »delanje filozofije«, se pravi samostojno filozofsko dejavnost dijakov. Predmet poskuša kar najbolj razvneti radovednost dijakov in jih navdušiti za premislek o lastni perspektivi kakor tudi o stališčih drugih. Predmet izziva dijake, da razvijejo svoj lasten filozofski glas in da se oblikujejo v samostojne mislece.

Filozofija je sestavljena iz jedrne teme, izbirnih tem, predpisanega besedila in na višji ravni raziskave filozofske dejavnosti.

Jedrna tema (core theme) se imenuje »Biti človek« in obravnava bistvene pojme in vprašanja, ki zadevajo obstoj človeka kot posameznika in kot člana družbe. Gre za vrsto zanimivih in izzivajočih vprašanj kot npr.:

  • Problem duha in telesa (odnos med duhom in telesom, ali lahko duševne lastnosti pojasnimo s fizikalnimi pojmi, ipd.)
  • Kaj določa identiteto človeka (razum, čustva, družba, posameznikova svobodna izbira)?
  • Kaj se pravi biti svoboden in ali človek je svoboden (razprava o svobodi in determinizmu)?
  • Kaj so vrednote in kako nastanejo?
  • Kako je posameznik določen z odnosom drugih?
  • V čem in koliko se človek razlikuje od drugih živalskih vrst?
  • Ali lahko živalim in morda celo robotom pripišemo lastnost, da so osebe?

Izbirnih tem je sedem:

  • estetika,
  • epistemologija,
  • etika,
  • filozofija in sodobna družba,
  • filozofija religije,
  • filozofija znanosti in
  • politična filozofija.

Že imena posamičnih filozofskih disciplin nakazujejo, katera zanimiva in večkrat pereča vprašanja jih sestavljajo. Na osnovni ravni dijaki izberejo eno, na višji ravni pa dve izbirni temi.

Predpisanih filozofskih besedil je 12, tako na osnovni kakor na višji ravni dijaki izberejo eno delo, ki se pri pouku poglobljeno obravnava. Besedila predstavljajo najboljše iz svetovne filozofske zakladnice: med drugimi so na izbiro Platonova Država, O genealogiji morale Friedricha Nietzscheja, O svoboščinah Johna Stuarta Milla, O življenju, ki ga lahko rešiš Petra Singerja.

Tako imenovano »raziskovanje filozofske dejavnosti« se osredotoča na raziskavo funkcij in metod filozofije. Razen kritične filozofske analize same filozofije se dijaki ukvarjajo tudi z razmišljanjem o lastnem »delanju filozofije«. »Raziskovanje filozofske dejavnosti« poteka samo na višji ravni.

Psihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja. Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju. Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja: biološki (npr. vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje), kognitivni (npr. kako deluje spomin, vsiljeni napačni spomini, vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr. stereotipi, konformizem, tehnike podrejanja). Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje, razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja.

V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji: psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov. Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti.

Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje, razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami. Razumevanje težav, povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem, predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj: depresije in anoreksije. Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj –  biološke (npr. zdravila, elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije. Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo.

Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja. Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih. Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij. Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode, s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati.

Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih metod. Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko, npr. aritmetična sredina in standardna deviacija, medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja, npr. t-test. To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav, o katerih se učimo, in za obvezno izvedbo eksperimenta, npr. ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče.  Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod, kot so npr. študija primera ali  intervju, ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju. Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice, imajo pa tudi enega ali več učbenikov, ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature.

Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so:

  • razlaga in/ali  izvedba psiholoških raziskav, s katerimi lahko pomagamo ljudem,
  • upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavah,
  • razumevanje bioloških, socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi,
  • razumevanje različnih teoretičnih procesov, s katerimi je mogoče razložiti vedenje, ter spoznavanje, kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij,
  • seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenju,
  • seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanosti,
  • razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja.

IB zgodovina zagotavlja dijakom vpogled v preteklost na globalni ravni in posledično boljše razumevanje  sedanjosti. Skozi različne teme bomo zgradili znanje, ki bo omogočilo dijakom razumske interpretacije, kritično mišljenje, smiselno povezovanje in predvsem trdno argumentiranje naučenega. Zgodovina skozi različna obdobja in regije sveta prikaže povezave znotraj časa in kraja.

IB zgodovina zavzema obdobja znotraj 20 stoletja s poudarkom na avtoritarnih državah, vzrokih in posledicah vojn 20 stoletja, hladni vojni in dogajanjem pred svetovnima vojnama. Na višji stopnji se bomo poglobili v ruski imperij in evropske države v medvojnem obdobju. Na koncu bomo pojasnili centralno in vzhodno Evropo v obdobju po 2.svetovni vojni.

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

Fizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin. Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim – zmeraj bolj pa tudi družboslovnim – vedam. Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli. Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna, čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen. Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako, da poudarja pomen merjenja in analize podatkov, hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov. V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje, je bolj poglobljena in aktualnejša.

Učni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core), dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options). Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike, kot so mehanika, termodinamika, nihanje in valovanje, elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika. Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov. To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni, kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti, kot so valovni pojavi, polja, elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika. Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo, s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti, inženirske fizike, optike in slikanja v medicini ali astrofizike.

Del učnega načrta je tudi praktično delo, ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj, izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta, ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment).

Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake, ki želijo študirati na naravoslovnih, tehničnih ali medicinskih fakultetah, in seveda za vse tiste, ki jih zanima, kako v resnici deluje narava.

Biologija je veda o življenju. V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst. Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista, ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo  in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije.

Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih, za kar uporabljajo različne pristope. Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije, ki potekajo v celici. Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave, ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote. V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu, kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature.

Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta, enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin.

Med tem ko so veščine in aktivnosti, ki jih morajo dijaki osvojiti, skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju, pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način. Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini.

Učni načrt:

Osnovni del (95 ur ):

  1. Biologija celice
  2. Molekularna biologija
  3. Genetika
  4. Ekologija
  5. Evolucija in biotska raznovrstnost
  6. Fiziologija človeka Human

Dodaten višji nivo (60 ur)

  1. Nukleinske kisline
  2. Presnova, celično dihanje in fotosinteza 9. Plant biology
  3. Genetika in evolucija
  4. Fiziologija živali

Izbirni del (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo)

  1. Nevrobiologija in vedenje
  2. Biotehnologija in bioinformatika
  3. Ekologija in ohranjanje vrst
  4. Fiziologija človeka

Praktični del (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo)

  • Praktično laboratorijsko in terensko delo
  • Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene)
  • Projekt predmetov iz skupine G4

Kemija je eksperimentalna veda, ki združuje teoretične osnove  s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih  spretnosti. Je temeljna znanost, saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako  fizičnega okolja, v katerem živimo  kot tudi delovanja bioloških sistemov.

IB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj, ki dijakom omogočajo   razvoj  naravoslovne pismenosti, razvijajo njihove eksperimentalne in  raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov.  Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo.  Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin. Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo “Narava znanosti” , kjer so znanja in veščine dana v kontekst  dela v 21. stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikov.

Ker je kemija praktična-eksperimentalna veda, imajo  dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov, delo s podatki, njihovo analizo ter vrednotenje. Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah, kar pomeni, da je potrebno tudi  sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini.  Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov.  Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij, ki dijakom omogoča, da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija, polarimetrija, plinska kromatografija, infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom  daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji).

Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno. Program kemije se izvaja  na osnovni (SL) in višjih ravni (HL). Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven  in 240 ur za višjo raven. Obe ravni zahtevnosti  imata skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno)  ocenjevalno shemo.  Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje, ki jim omogočajo  poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem.

Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo t.i. G4 projekta, kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti, ki jih na II. gimnaziji ponujamo (fizika, kemija in biologija) .

Interna ocena predstavlja 20% končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe  krajše raziskave v obsegu 10 ur. Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo, uporaba baz podatkov, modeliranje, simulacija ali mešanica vsega navedenega.  Dijakovo delo oceni učitelj, katerega ocena je moderirana preko  IB organizacije.

Zaključni izpit pri kemiji  je sestavljen iz treh pisnih delov. Prva izpitna pola  je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa.  Druga izpitna pola vsebuje vprašanja, ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven. Tretja izpitna pola  ima dva dela; del A vsebuje vprašanje, ki temelji na podatkih  eksperimentalnem dela; del  B predstavljajo vprašanja, ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija  ali Materiali ali Biokemija ali Energija).

PETA SKUPINA PREDMETOV

Dijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes, na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike. V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz matematike, na osnovi katerega se lahko tudi odločijo za raven. Matematika na višji ravni je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjem.

Teme prvega leta

  • Linearna, kvadratna, eksponentna in logaritemska funkcija
  • Polinomi in racionalne funkcije
  • Kotne in krožne funkcije
  • Odvodi
  • Integrali

Teme drugega leta

  • Diferencialne enačbe
  • Zaporedja in vrste
  • Kompleksna števila
  • Vektorji
  • Verjetnost in statistika
  • Množice, relacije, grupe (izbirna tema)

V prvem letu dijaki napišejo krajšo seminarsko nalogo, ki jo oceni učitelj, in prinese 20% končne ocene na maturi.

Matematika na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjem.

Učni načrt je razdeljen na šest obveznih poglavij: algebra, funkcije in enačbe, trigonometrija, vektorji, statistika in verjetnost ter odvodi in integrali. Izreke pogosto upravičimo  na neformalen način z uporabo tehnologije.  Za razliko od višje ravni od dijakov ne pričakujemo, da so sposobni trditve dokazati na strogo formalen način.

Na osnovni ravni z dijaki predelamo vse pomembne matematične vsebine in koncepte. Dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih, kot so kemija, ekonomija, računalništvo ali podjetništvo. Pouk temelji na tem, da so dijaki aktivni udeleženci in se učijo z raziskovanjem. Dijake spodbujamo, naj uporabijo matematiko za reševanje problemov  iz vsakdanjega življenja.

Notranje ocenjen del končnega izpita pri matematiki je matematična seminarska naloga (“Mathematical exploration”). Dijaki raziščejo matematično temo ali ustvarijo matematični model in napišejo krajšo seminarsko nalogo. Tako dobijo možnost, da se poglobljeno ukvarjajo s temo, ki jih zanima, in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila. Predmet se izvaja dve leti, po 4 šolske ure tedensko.

ŠESTA SKUPINA PREDMETOV

V šesto skupino predmetov (Umetnost) sodi tudi predmet glasba. Program omogoča dijakom poglobljeno razvijanje že pridobljenega znanja o glasbi s premišljenimi analizami glasbenih del, s čimer dijaki nenehno razvijajo nove zmožnosti učenja.

Dijaki lahko izbirajo med osnovno (SL) in višjo ravnjo (HL), znotraj ravni pa med ustvarjanjem glasbenih del ter solističnim ali skupinskim izvajanjem skladb. Dijak lahko izvaja glasbo po svojem izboru. Del programa je samostojna raziskava o povezanosti glasbenih elementov, kjer dijak s pomočjo poglobljene raziskave dveh ali več skladb predstavi dve popolnoma različni glasbeni kulturi. Program je široko zastavljen in omogoča dijaku poglobljeno spoznavanje evropske glasbe od srednjega veka do današnjih dni ter druge glasbe sveta.

Končna ocena je sestavljena iz internega in eksternega preverjanja ter ocenjevanja znanja. Program  je kompleksno strukturiran z natančno določenimi merili za posamezen sklop, npr. merila internega ocenjevanja solističnega ali skupinskega nastopa so: izbira primernega programa, tehnična pripravljenost, poznavanje in razumevanje glasbenega stila ter glasbena komunikacija. Merila ustvarjanja skladb pa so: nadzorovanje in razvijanje glasbenih elementov, glasbena koherentnost, poznavanje inštrumentacije, notacija, vtis o kompozicijah in refleksija. Merila eksternega pisnega izpita so: glasbena analiza, primerjava in poznavanje glasbenih elementov v predpisanih kompozicijah, glasbena oblika, glasbena terminologija, umestitev dela v zgodovinsko obdobje, prostor in slog.

Predmet glasba v programu mednarodne mature je izvrsten in namenjen dijakom, ki bi želeli svoje znanje o glasbi zares poglobiti, in tistim, ki bodo s študijem glasbe zagotovo nadaljevali.