Za vse slovenske dijake je slovenščina obvezen predmet, in to na višjem nivoju.

V programu obravnavamo samo književnost, jezikovno znanje se izkazuje le z rabo, torej z lastnimi pisnimi in govornimi besedili. Največja razlika glede na nacionalni program je ta, da v središču ni široko podatkovno znanje o zgodovini književnosti, pač pa natančen, poglobljen študij manjšega števila izbranih literarnih del. Ta dela, ki niso vnaprej predpisana  ̶  učitelj jih izbira s širšega spiska možnih – pokrivajo različna obdobja, smeri in literarne vrste. Poudarek je na književnosti 20. stoletja. Vsega skupaj v dveh letih obravnavamo 13 del v okviru treh vsebinskih sklopov: bralci, pisci in besedila; čas in prostor ter medbesedilnost. Ob spoznavanju temeljnih sodobnejših slovenskih besedil program vključuje tudi obravnavo del svetovne književnosti in s tem poudarja tudi vpogled v tuja kulturna okolja.

Dijaki pri pouku predvsem razvijajo veščine poglobljenega razumevanja literarnih besedil ter lastnega govornega in pisnega izražanja. Vse to pokažejo tudi na večdelnem izpitu, sestavljenem iz različnih esejskih besedil ter ustnega zagovora.

Za vse tuje dijake, katerih materni jezik ni slovenščina, se izvajajo ure maternega jezika v manjših skupinah po 4 ure na teden, občasno pa tudi preko spleta. Na II. gimnaziji Maribor kot materni jezik ponujamo še naslednje predmete: makedonščino, bosanščino, hrvaščino in srbščino.

Primer izbora literarnih del za slovenščino, višja raven, za šolsko leto 2019/20:

Bralci, pisci in besedila: Dostojevski: Krotko dekle, Kafka: Preobrazba in druge novele, Kumerdej: Temna snov (kratka proza), Jakob: Hiše in drugi prosti spisi (eseji), Zajc, izbrane pesmi  (pesništvo)

Čas in prostor: Garcia Marquez, Sto let samote, Makine, Francoski testament, Morrison, Najbolj modre oči, Kosmač: Pomladni dan (romani)

Medbesedilnost: Cankar, Kralj na Betajnovi, Grum, Dogodek v mestu Gogi, Jančar, Veliki briljantni valček, Williams: Tramvaj Poželenje (dramatika)

Pri predmetu je poudarek na kritičnem pristopu in interpretaciji pisnih, ustnih in grafičnih besedil s področja književnosti ter neleposlovnih zvrsti in ima tri sklope. Vsi trije sklopi omogočajo dijakom učenje angleščine in književnosti, povezano z njeno kulturo ter funkcionalno rabo preko medijskih oblik, pri čemer je izbor besedil uravnotežen po zvrsteh, literarnih obdobjih in geografski razpršenosti. Tako dijaki razvijajo spretnost analiziranja književnih del in neleposlovnih besedil ter sposobnost njihove učinkovite interpretacije. Najpomembnejši učni cilj je razvijanje kritične pismenosti. Dijaki se učijo 6 literarnih del na višjem ter 4 dela na osnovnem nivoju iz nabora zvrsti, literarnih obdobij in prostora.

Primer izbora literarnih del za angleščino, višja raven, za šolsko leto 2019/2020

Authors, readers, texts: B. Yeats: Selected Poems in Friedrich Dürrenmatt: The Physicists

 Time and Space: Khaled Hosseini: The Kite Runner in  Lorraine Hansberry: A Raisin in the Sun

 Intertextuality: Kazuo Ishiguro:  Never Let Me Go in Bernhard Schlink: The Reader

DRUGA SKUPINA PREDMETOV

Jeziki B (osnovna in višja raven) so namenjeni tistim dijakom, ki so se angleščine učili izven okolja, kjer je ciljni jezik govorjen kot materni jezik. Te jezikovne programe nudimo v angleščini, nemščini, francoščini in španščini. Medtem ko je angleščina obvezni predmet, je izbira med nemščino, francoščino in španščino možna le, če se za enega od teh predmetov odloči pet ali več dijakov v skupini. Pristop pri poučevanju jezikov B je individualiziran, dijaki z različno stopnjo predznanja pa tako lažje dosežejo želene rezultate (nekateri dijaki nimajo nobenega jezikovnega predznanja oz. je le-to omejeno).

Angleščina B je kot tuji jezik obvezen del IB-programa ter jo nudimo na osnovi in višji ravni. Obe ravni omogočata razvoj in krepitev govornih in pisnih jezikovnih veščin, prav tako pa omogočata razvoj znanja in poznavanja kulture ciljnega jezika z uporabo avtentičnih literarnih in neliterarnih besedil. 

Na začetku  šolskega leta dijake razvrstimo po njihovih jezikovnih sposobnostih na osnovi diagnostičnega jezikovnega testa ter individualnega pogovora z dijakom. Posebna vrlina poučevanja tujih jezikov na naši šoli so male skupine, saj štejejo navadno 16 dijakov ali manj.

Angleščina B je uravnotežen program, ki sestoji iz obravnavanja literarnih besedil (vsaj dve literarni besedili na višji ravni), razumevanja, analize in produkcije  neliterarnih besedil oz. besedilnih vrst (npr. pisanje eseja, govora, bloga, poročila itd.) ter spoznavanja kulture ciljnega jezika. Cilj programa so kompetentni in spretni govorci angleškega jezika, ki so sposobni učinkovite komunikacije v raznolikih komunikacijskih kontekstih.

Obravnavana literarna dela v prejšnjih letih (izmed katerih učitelj izbere dve za višji nivo): Lorraine Hansberry: A Raisin in the Sun; Sherman Alexie: The Absolutely True Diary of a Part–time Indian, Khaled Hosseini: The Kite Runner, George Orwell: Animal Farm, Oscar Wilde: An Ideal Husband, Kazuo Ishiguro: Never Let Me Go, Aldous Huxley: Brave New World, William Golding: Lord of the Flies

Francoščina in Nemščina na osnovni ali višji ravni sta namenjeni dijakom s predhodnim znanjem jezika. Z učenjem jezika se dijaki učijo tudi o kulturah, povezanih z njim.

Osnovna in višja raven se razlikujeta po poglobljenosti učnega načrta ter težavnostni stopnji pisnih in ustnih nalog za ocenjevanje. Prav tako dijaki na višji ravni predelajo dve literarni deli. Predmet vsebuje 5 tematskih sklopov, ki so skupni vsem jezikom v skupini 2, in sicer: Identitete, Izkušnje, Človeška iznajdljivost, Družbene organizacije, Delimo si planet. Programa na osnovni in višji ravni sta konceptualno zasnovana tako, da se čim bolj prilagodita potrebama in znanju dijakov ter jih učinkovito pripravita na izpitne potrebe.  

TRETJA SKUPINA PREDMETOV

Ekonomija je družbena veda, ki se ukvarja s problemi, kot so omejenost dobrin, kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te razdeljujejo med člane družbe. Dijaki, ki izberejo predmet ekonomija, ne potrebujejo predhodnega znanja s tega področja. Čeprav zahteva predmet poznavanje in razumevanje teoretičnih konceptov, je predmet z uporabo primerov iz vsakdanjosti zelo aplikativen.

Učni načrt predmeta ekonomija pokriva področje mikroekonomije, ki se ukvarja z osnovnimi ekonomskimi koncepti, kot so omejenost dobrin, problem izbire, delovanje trga in tem, kako delujejo podjetja na trgih, ki so ali zelo konkurenčni ali pa omejeni, npr. monopolni. Makroekonomija pokriva vsebine, kot so gospodarska rast, naraščanje cen, nezaposlenost in vloga države. Poseben poudarek predmeta ekonomije v programu IB, kar je tudi njegova posebnost, je na vsebinah s področja mednarodne ekonomije in ekonomije držav v razvoju.

Prav zato je pomembno, da dijaki s prebiranjem dnevnega časopisja, revij s področja gospodarstva in gledanjem televizijskih oddaj, ki obravnavajo gospodarsko problematiko, spremljajo aktualna dogajanja v svetu. V šolski knjižnici je na voljo The Economist in nekateri slovenski časopisi ter dostop do on-line baz s številnimi strokovnimi revijami. Tudi ocenjevanje znanja je zasnovano tako, da zahteva od dijaka uporabo znanja, pridobljenega pri predmetu pri reševanju problemov iz vsakdana. Predmet ekonomija ima spletno učilnico, v kateri so dijakom na voljo predstavitve, delovni listi in številne dodatne vsebine, s katerimi skušamo narediti predmet dijakom prijazen, zanimiv in uporaben.

Dijaki, ki bodo izbrali predmet ekonomija, bodo spoznali, da je ekonomija uporabna veda, hkrati pa fascinantna in kot taka prav gotovo izziv za vsakogar. Navsezadnje, ekonomija je med vedami, ki jih človeštvo nagrajuje z Nobelovo nagrado.

Filozofija je sistematično raziskovanje temeljnih in intelektualno vznemirljivih vprašanj kot npr.:

  • Kaj je bistvo človeka?
  • Kaj se pravi biti svoboden? Ali človek sploh je svoboden?
  • Ali obstajajo merila, s katerimi presojamo moralnost in nemoralnost dejanj?
  • Katere lastnosti so značilne za znanstvene razlage pojavov? V čem se znanstvene pojasnitve razlikujejo od filozofskih?
  • Kaj je bistvo umetnin?
  • Kako naj družba deli bogastvo, da bo delitev moralna in pravična?

To niso abstraktna in neživljenjska vprašanja, ker izvirajo iz vsakdanjega izkustva in so pomemben del naših življenj. Kljub vsakdanjosti odgovori ne ležijo na dlani, temveč terjajo uporabo primernih filozofskih orodij. Potrebno je kritično mišljenje, pazljivo analiziranje in oblikovanje prepričljivih argumentov. Na ta način kolikor moremo razjasnimo filozofske vidike človekovega obstoja.

Poleg poglobljenega teoretskega razumevanja sebe in sveta pridobimo z ukvarjanjem s filozofijo tudi praktično spretnost jasnega oblikovanja misli, razumnega presojanja in analiziranja kompleksnih vprašanj. To je v preobilju informacij nujno potrebno za samostojnost mišljenja sodobnega intelektualca.

Pri filozofiji se srečamo z zanimivimi in vplivnimi misleci. Istočasno predmet v IB-programu spodbuja »filozofijo na delu«. To pomeni, da je cilj samostojna filozofska dejavnost in ne le reproduciranje teorij drugih. Predmet spodbuja radovednost in želi doseči, da dijaki premislijo in razumejo predpostavke različnih perspektiv. Cilj je, da razvijejo avtonomen filozofski glas in se oblikujejo v samostojne mislece.

Predmet filozofija je sestavljen iz jedrne teme, izbirnih tem in enega klasičnega filozofskega besedila. Na višji ravni se analizira še lastno ukvarjanje s filozofskimi problemi.

Jedrna tema ima naslov »Biti človek«. Obravnava bistvena vprašanja v zvezi z obstojem človeka kot posameznika in kot člana družbe. Gre za intelektualno izzivalne probleme kot npr.:

  • Kakšen je odnos med duhom in telesom? Ali lahko duševne procese pojasnimo s fizikalnimi lastnostmi?
  • Kaj določa identiteto človeka? So to razum, čustva, družba, posameznikova svobodna izbira?
  • Kaj so vrednote? Kako nastanejo vrednote?
  • Kako in koliko je posameznikovo bistvo določeno skozi njegov odnos do drugih ljudi?
  • V čem in v kakšni meri se človek razlikuje od drugih živalskih vrst?
  • Ali so živali in roboti osebe?

Poleg jedrne teme je sedem problemskih sklopov izbirnih. Gre za naslednje filozofske discipline:

  • estetika,
  • epistemologija,
  • etika,
  • filozofija in sodobna družba,
  • filozofija religije,
  • filozofija znanosti in
  • politična filozofija.

Že imena nakazujejo, kateri pogosto kontroverzni problemi se obravnavajo pri posamični temi. Na osnovni ravni dijaki izberejo eno, na višji ravni pa dve izbirni temi.

Predpisanih filozofskih besedil je 12. Na obeh ravneh je treba izbrati eno delo, ki se pri pouku poglobljeno obravnava. Gre za najbolj znana in najvplivnejša dela iz svetovne filozofske zakladnice. Izziv našemu mišljenju še zmeraj predstavljajo Platon, Fiedrich Nietzsche, John Stuart Mill ali Peter Singer s svojimi deli Država, O genealogiji morale, O svoboščinah in O življenju, ki ga lahko rešiš.

Tretji sklop se osredotoča na analizo funkcij in metod filozofije. Poleg kritične analize filozofskih metod dijaki razmišljajo tudi o tem, kako sami »delajo filozofijo«. »Raziskovanje filozofske dejavnosti« poteka samo na višji ravni.

Psihologijo danes najustrezneje opredelimo kot sistematično preučevanje vedenja in doživljanja. Dijakom znanje psihologije omogoča boljše razumevanje lastnega vedenja in vedenja drugih ljudi ter spoštovanje medosebnih razlik v vedenju. Osnovo programa sestavljajo v prvem letu trije vidiki analize vedenja: biološki (npr. vpliv živčnih prenosnikov in možganskih poškodb na naše vedenje), kognitivni (npr. kako deluje spomin, vsiljeni napačni spomini, vpliv čustev na spomin) in družbenokulturni (npr. stereotipi, konformizem, tehnike podrejanja). Interakcija med temi tremi osnovnimi dejavniki določa vedenje, razlage z vseh treh vidikov se med seboj dopolnjujejo in skupaj predstavljajo najboljše razumevanje vedenja.

V drugem letu obravnavamo na višji ravni dve dodatni področji: psihopatologija in psihologija medosebnih odnosov. Dijaki si na osnovni ravni izberejo le eno od teh dveh možnosti.

Možnost psihopatologija obravnava diagnosticiranje, razlago in obravnavo ljudi z duševnimi motnjami. Razumevanje težav, povezanih z opredeljevanjem normalnosti in diagnosticiranjem, predstavlja osnovo za poglobljeno obravnavo dveh motenj: depresije in anoreksije. Dijaki se seznanijo tudi z oblikami terapije teh dveh motenj –  biološke (npr. zdravila, elektro-konvulzivna terapija in šport) ter individualne in skupinske psihoterapije. Podrobneje obravnavamo kognitivno-vedenjsko terapijo.

Možnost psihologija medosebnih odnosov najprej obravnava izvor altruizma in prosocialnega vedenja. Sledijo razlage o izvoru medsebojne privlačnosti in pomen komunikacije ter kulturnih vplivov v medosebnih odnosih. Učimo se tudi o vzrokih za razpad medosebnih razmerij. Zadnji del možnosti obravnava nasilje s poudarkom na nasilju v družini in metode, s katerimi je mogoče nasilje preprečevati ali omejevati.

Pomemben del programa je tudi metodologija psihološkega raziskovanja z etičnimi principi ter uporaba statističnih metod. Na osnovi ravni gre le za opisno statistiko, npr. aritmetična sredina in standardna deviacija, medtem ko se dijaki na višji ravni naučijo tudi metod statističnega sklepanja, npr. t-test. To znanje dijaki potrebujejo za vrednotenje raziskav, o katerih se učimo, in za obvezno izvedbo eksperimenta, npr. ugotavljanje zanesljivosti spomina očividcev v primeru avtomobilske nesreče.  Dijaki se na višji ravni naučijo tudi kvalitativnih metod, kot so npr. študija primera ali  intervju, ki jih uporabljamo v psihološkem raziskovanju. Vsa obravnavana poglavja so dijakom na voljo v obliki predstavitev iz elektronskih prosojnic na spletni strani učiteljice, imajo pa tudi enega ali več učbenikov, ki so napisani posebej za psihologijo v programu mednarodne mature.

Cilji predmeta psihologija na osnovni in višji ravni so:

  • razlaga in/ali  izvedba psiholoških raziskav, s katerimi lahko pomagamo ljudem,
  • upoštevanje etičnih principov pri psiholoških raziskavah,
  • razumevanje bioloških, socialnih in kulturnih vplivov na vedenje ljudi,
  • razumevanje različnih teoretičnih procesov, s katerimi je mogoče razložiti vedenje, ter spoznavanje, kako lahko ti procesi prispevajo k oblikovanju in vrednotenju psiholoških teorij,
  • seznanitev z uporabo psihologije v vsakdanjem življenju,
  • seznanitev z eklektičnostjo psihologije kot znanosti,
  • razumevanje in uporaba različnih metod psihološkega raziskovanja.

ČETRTA SKUPINA PREDMETOV

Fizika je ena izmed najstarejših in najosnovnejših znanstvenih disciplin. Ukvarja se z osnovnimi zakonitostmi narave in je zato temelj ostalim naravoslovnim in tehničnim – zmeraj bolj pa tudi družboslovnim – vedam. Fizika skuša raziskati naravne pojave z eksperimenti in jih opisati z matematičnimi modeli. Oba pristopa sta bistvena in enako pomembna, čeprav je eksperimentalni vidik fizike v srednji šoli pogosto zanemarjen. Učni načrt fizike v programu mednarodne mature je zasnovan tako, da poudarja pomen merjenja in analize podatkov, hkrati pa da dijakom poglobljeno razumevanje najpomembnejših fizikalnih konceptov. V primerjavi s fiziko v nacionalnih programih pokriva fizika v mednarodni maturi širše tematsko področje, je bolj poglobljena in aktualnejša.

Učni načrt fizike v programu mednarodne mature sestavljajo jedro (Core), dodatne vsebine višje ravni (AHL) in izbirne teme (Options). Jedro na osnovni ravni pokriva klasična poglavja fizike, kot so mehanika, termodinamika, nihanje in valovanje, elektrika in magnetizem ter atomska in jedrska fizika. Dijakom nudi razumevanje osnovnih fizikalnih principov in pojavov. To znanje lahko dijaki poglobijo in razširijo z vsebinami višje ravni, kjer se srečajo z zahtevnejšimi fizikalnimi koncepti, kot so valovni pojavi, polja, elektromagnetna indukcija ter kvantna fizika. Glede na zanimanje dijaki izberejo še dodatno izbirno temo, s katero pridobijo poglobljena znanja iz teorije relativnosti, inženirske fizike, optike in slikanja v medicini ali astrofizike.

Del učnega načrta je tudi praktično delo, ki vsebuje opravljanje eksperimentalnih vaj, izvedbo skupnega projekta z ostalimi eksperimentalnimi vedami (Group 4 Project) in pripravo samostojnega raziskovalnega projekta, ki predstavlja del ocene na maturi (Internal Assessment).

Fizika v programu mednarodne mature je odlična izbira za vse dijake, ki želijo študirati na naravoslovnih, tehničnih ali medicinskih fakultetah, in seveda za vse tiste, ki jih zanima, kako v resnici deluje narava.

Biologija je veda o življenju. V celotnem obdobju evolucije naj bi nastalo okoli štiri milijone različnih vrst. Prav razsežnost raznolikosti živih bitij je tista, ki v največji meri prispeva k navdušenju nad biologijo  in predstavlja temeljni vir navdiha za raziskovanje na področju biologije.

Biologi poskušajo življenje razumeti na vseh nivojih, za kar uporabljajo različne pristope. Osnovni nivo raziskovanja predstavlja molekulska sestava celic in kompleksne presnovne reakcije, ki potekajo v celici. Drug skrajni konec raziskovanja na področju biologije predstavljajo povezave, ki omogočajo delovanje nekega ekosistema kot celote. V svojem bistvu biologija temelji na raziskovalnem pristopu, kar je tudi osnova celotnega predmeta biologija v okviru programa mednarodne mature.

Dijaki na osnovnem in višjem nivoju si delijo skupni osnovni del učnega načrta, enak sistem pridobivanja interne ocene in nekatere dele izbirnih vsebin.

Med tem ko so veščine in aktivnosti, ki jih morajo dijaki osvojiti, skupne tako za dijake na osnovnem kot tudi za dijake na višjem nivoju, pa morajo slednji osvojiti nekatere dodatne vsebine kot tudi skupne izbirne vsebine na bolj poglobljen način. Višji nivo se torej od osnovnega razlikuje po večji širini in globini.

Učni načrt:

Osnovni del (95 ur ):

  1. Biologija celice
  2. Molekularna biologija
  3. Genetika
  4. Ekologija
  5. Evolucija in biotska raznovrstnost
  6. Fiziologija človeka Human

Dodaten višji nivo (60 ur)

  1. Nukleinske kisline
  2. Presnova, celično dihanje in fotosinteza 9. Plant biology
  3. Genetika in evolucija
  4. Fiziologija živali

Izbirni del (15 ur za osnovni nivo in 25 ur za višji nivo)

  1. Nevrobiologija in vedenje
  2. Biotehnologija in bioinformatika
  3. Ekologija in ohranjanje vrst
  4. Fiziologija človeka

Praktični del (40 ur za osnovni nivo in 60 ur za višji nivo)

  • Praktično laboratorijsko in terensko delo
  • Individualna raziskava (za pridobitev interne ocene)
  • Projekt predmetov iz skupine G4

Kemija je eksperimentalna veda, ki združuje teoretične osnove  s pridobivanjem praktičnih in raziskovalnih  spretnosti. Je temeljna znanost, saj njena načela pomagajo pri razumevanju delovanja tako  fizičnega okolja, v katerem živimo  kot tudi delovanja bioloških sistemov.

IB program je osredotočen na pridobivanje in razvoj kemijskih znanj, ki dijakom omogočajo   razvoj  naravoslovne pismenosti, razvijajo njihove eksperimentalne in  raziskovalne veščine ter znanja potrebna za reševanje naravoslovnih problemov.  Skozi študij kemije bodo dijaki spoznali pristop dela v kemiji in usvojili osnovno strokovno terminologijo.  Poudarek bo na praktičnem pristopu in razvoju eksperimentalnih veščin. Vsa poglavja učnega načrta se začenjajo s krovno temo “Narava znanosti” , kjer so znanja in veščine dana v kontekst  dela v 21. stoletju in etičnih razprav ter omejitev ustvarjalnih prizadevanj znanstvenikov.

Ker je kemija praktična-eksperimentalna veda, imajo  dijaki IB programa veliko priložnosti za načrtovanje poskusov, delo s podatki, njihovo analizo ter vrednotenje. Eksperimentalno delo je vodeno kot individualno praktično delo ali delo v dvojicah, kar pomeni, da je potrebno tudi  sodelovanje z vrstniki in predstavljanje rezultatov dela širši skupini.  Dijaki se bodo naučili uporabljati tudi baze podatkov in računalniške simulacije procesov.  Šola ima dobro opremljen šolski laboratorij, ki dijakom omogoča, da opravljajo tudi poskuse na področju instrumentalne analizne kemije (UV-VIS spektroskopija, polarimetrija, plinska kromatografija, infrardeča spektroskopija) in najbolj motiviranim dijakom  daje priložnosti za zgodnje vključevanje v sodobne raziskovalne tokove (sodelovanje z Univerzo in različnimi raziskovalnimi laboratoriji).

Dosežki dijakov so ocenjeni interno in eksterno. Program kemije se izvaja  na osnovni (SL) in višjih ravni (HL). Najmanjše predpisano število ur je 150 za osnovno raven  in 240 ur za višjo raven. Obe ravni zahtevnosti  imata skupni osnovni učni načrt in enotno notranjo (interno)  ocenjevalno shemo.  Dijaki na višji ravni zahtevnosti imajo pri vsakem poglavju še dodatne cilje, ki jim omogočajo  poglobljeno in širše razumevanje obravnavanih tem.

Praktičen pristop k izvajanju predmeta je poudarjen tudi z izvedbo t.i. G4 projekta, kjer se preko krajših in daljših poskusov ter raziskav srečajo vse trije naravoslovni predmeti, ki jih na II. gimnaziji ponujamo (fizika, kemija in biologija) .

Interna ocena predstavlja 20% končne ocene in jo dijaki pridobijo preko samostojne izvedbe  krajše raziskave v obsegu 10 ur. Ta raziskava je lahko laboratorijsko delo, uporaba baz podatkov, modeliranje, simulacija ali mešanica vsega navedenega.  Dijakovo delo oceni učitelj, katerega ocena je moderirana preko  IB organizacije.

Zaključni izpit pri kemiji  je sestavljen iz treh pisnih delov. Prva izpitna pola  je sestavljena iz 30 (osnovna raven) ali 40 (višja raven) vprašanj izbirnega tipa.  Druga izpitna pola vsebuje vprašanja, ki zahtevajo kratke esejske odgovore iz temeljnih vsebin učnega načrta in razširitev za višjo raven. Tretja izpitna pola  ima dva dela; del A vsebuje vprašanje, ki temelji na podatkih  eksperimentalnem dela; del  B predstavljajo vprašanja, ki se nanašajo na izbrano opcijo (Medicinska kemija  ali Materiali ali Biokemija ali Energija).

PETA SKUPINA PREDMETOV

Matematika Analiza in pristopi se izvaja na osnovni in višji ravni. Na osnovni ravni je primerna za dijake s solidnim matematičnim predznanjem. Višja raven pa je primerna za dijake z dobrim matematičnim predznanjem. Učni načrt je na obeh ravneh razdeljen na pet obveznih poglavij: števila in algebra, funkcije, geometrija in trigonometrija, verjetnost in statistika ter odvodi in integrali. Poudarek je na razumevanju konceptov, na matematičnem preiskovanju, modeliranju, dokazovanju in na uporabi IKT. Pouk temelji na tem, da so dijaki aktivni udeleženci in se pogosto učijo z raziskovanjem, veliko je tudi samostojnega dela.

Na osnovni ravni z dijaki predelamo vse temeljne matematične vsebine, pri tem  dijaki pridobijo uporabno znanje za nadaljnji študij na področjih kot so biologija, ekonomija, psihologija ali podjetništvo. Na višji ravni dobijo kandidati poglobljeno znanje, več pa je tudi poudarka na samostojnem reševanju za dijake novih problemov. Pri tem pa dobijo dijaki široko znanje za nadaljnji študij na področjih kot so matematika, finančna matematika, fizika, kemija ali računalništvo.

Dijaki se na začetku prvega leta sami odločijo glede na sposobnosti in interes, na kateri ravni bodo obiskovali pouk matematike. V začetku septembra vsi dijaki pišejo uvrstitveni test iz predznanja, na osnovi katerega se lahko odločijo za zamenjavo ravni.

Predmet se izvaja dve šolski leti po 4 šolske ure tedensko na osnovni ravni in po 5 šolskih ur tedensko na višji ravni. Končni izpit je pri matematiki sestavljen iz dveh delov. Zunanje ocenjen del (ki šteje 80% h končni oceni) sestavljata na osnovnem nivoju dve izpitni poli, na višjem pa tri izpite pole. Prvo izpitno polo pišejo dijaki brez uporabe računala, pri drugi poli pa je obvezna uporaba grafičnega računala. Na višjem nivoju dijaki rešujejo še tretjo polo, v kateri se spopadejo z za njih povsem novimi matematičnimi problemi. Notranje ocenjen del (ki šteje 20% h končni oceni) izpita je pri matematiki na obeh ravneh matematična seminarska naloga “Mathematical exploration”. Dijaki raziščejo matematično temo in napišejo krajšo seminarsko nalogo. Tako dobijo priložnost, da se poglobljeno ukvarjajo s temo, ki jih zanima, in pridobijo veščine pisanja matematičnega besedila.

OSNOVNI NIVO

Teme prvega leta

  • Dokaz
  • Linearna, kvadratna, racionalna in  eksponentna ter logaritemska funkcija
  • Geometrija
  • Kotne funkcije
  • Odvodi

Teme drugega leta

  • Integrali
  • Zaporedja in vrste
  • Verjetnost in statistika

VIŠJI NIVO

Teme prvega leta

  • Linearna, kvadratna, eksponentna in logaritemska funkcija
  • Polinomi in racionalne funkcije
  • Dokaz
  • Kotne in krožne funkcije
  • Odvodi
  • Integrali

Teme drugega leta

  • Diferencialne enačbe
  • Zaporedja in vrste
  • Kompleksna števila
  • Geometrija
  • Vektorji
  • Verjetnost in statistika